Omemba: Simone de Beauvoir

»Temeljno politično vprašanje je: kdo govori, kdo lahko pride do besede?«

»Danes je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.«

»Razosebljena stara oseba ni več oseba.«

»Simptom evropskega nihilizma«

»Totalitarni značaj«

»Temeljno politično vprašanje je: kdo govori, kdo lahko pride do besede?«

»Danes je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.«

»Razosebljena stara oseba ni več oseba.«

»Simptom evropskega nihilizma«

»Totalitarni značaj«

»Škof je torej res tako prismojen, da se gre blamirat s tako srednjeveško neumnostjo. Pesmij s tem ni zatrl. Zakaj po 20. zakonu o avtorjevem pravu mora izdati založnik tekom treh let drugo izdajo knjige, drugače pa ima vse pravice zopet pisatelj sam.«

»Erotika je približevanje Drugemu, to je njena temeljna lastnost.«

»blizu roba družbe, ona po nuji, on po izbiri«

»Grška družbena ureditev, še zlasti demokratična v Atenah, je temeljila na popolni izključenosti žensk iz javnega in političnega življenja«

»snovanje mitoloških zgodb imelo včasih zelo preproste ideološke cilje, denimo da prikrije in minimalizira dejanske dogodke in odnose«

»Bralcem vsiljujem življenja, o katerih niso hoteli vedeti ničesar.«

»Sanjam o tem, da ne bi bil več Édouard Louis. Rad bi bil nekdo drug, z drugim imenom.«

»Denar je najbolj bedna oblika bogastva, in to je vse, kar nekateri imajo – cenena moč, ki z neznansko lahkoto nadvlada in ponižuje druge.«

»Pišem, da bi spremenil svet. Vem, da to zveni naivno ali osladno, ampak raje vidim, da mi kdo reče, da se je zaradi moje knjige razšel z možem ali pa se javno razkril, kot pa, da mi reče, da občuduje moj slog pisanja.«

»Rekel bi jim, da se motijo, še več, da so soudeleženi in sokrivi za nasilje.«

»Še danes ne mine niti en dan, da ne bi občutil strahu pred revščino.«

»Mislim, da nimajo moči nad mano, nasprotno, jaz imam moč nad njimi.«

»V svojih knjigah bi rad pokazal, kako nas prežema nasilje, ki ga ne razumemo, ki ga ne prepoznamo, ki ga ne obvladamo.«

»Videla sem svet in življenje. Bilo je lepo in polno sonca.«

»Če ne povem resnice o sebi, je ne morem povedati o drugih.«

»Še vedno sem vidna, resnična in živa. / strast se še ni osula. / zardela od ljubljenja / vonjam cvetlični prah, ki lebdi na ramenih / upognjene trave.«

»Nikoli nisem sama, niti v temnem tunelu niti onkraj noči. Ker je z menoj in v meni pesem. In mi vladajo čustva.«

»Ni lahko biti edini pisan cvet / na vrtu belih rož. / vedno sama s seboj. / nenehno osredotočena na bistvo stvari …«

»Druga svetovna vojna je mater strašno zaznamovala. Njena generacija je bila nadčloveško pogumna in pokončna.«

»Šele ko pridemo v nepopolno tišino gozda, / med pravo listje, otipljiv šelest, / mahovit, mehek, vlažen mrak – / bomo postali podobni mahu in skorji …«